Svet

[VIDEO] Hrvaško predsednico skrbi, da so kolone na mejah pritisk Slovenije zaradi sodbe arbitražnega sodišča

Zagreb/Ljubljana, 20.04.2017, 15.06, P.J./STA

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes ob začetku seje vlade povedal, da so sprožili diplomatsko ofenzivo, da bi na hrvaških mejah s članicami EU uveljavili ciljni nadzor namesto sistematičnega, ki je povzročil zastoje na hrvaško-slovenski meji med velikonočnimi prazniki. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarević pa je zaradi zastojev pisala tudi na Evropsko komisijo.

Video

    (Vir: Planet Danes)

Hrvaški premier Andrej Plenković je napovedal tudi nadaljevanje pogovorov s Slovenijo. Kot je dejal, si bodo v nadaljevanju dvostranskih pogovorov z Ljubljano prizadevali, da bi tudi Slovenija začela s ciljnim nadzorom meje. Ocenil je, da v tem primeru ne bo več zastojev na mejnih prehodih, posebej v času glavne turistične sezone. Izpostavil je nezadovoljstvo potnikov, ki so med velikonočnimi prazniki več ur čakali na slovensko-hrvaški meji.

Dejal je, da je tudi v preteklih dneh potekala komunikacija med hrvaško vlado, Brusljem, Ljubljano in Budimpešto ter da je Madžarska uveljavila ciljni nadzor na meji s Hrvaško, medtem ko Slovenija tega zaenkrat ni storila. Napovedal je, da bodo tudi v pogovorih na ravni EU poskusili priti do rešitve, ker za Hrvaško sistematični nadzor notranje meje EU ni sprejemljiv.

Pojasnil je, da je sistematični nadzor na slovensko-hrvaški meji nevzdržen, ker turizem predstavlja 18 odstotkov hrvaškega bruto domačega proizvoda (BDP), nadzor pa ovira tudi običajni promet. Izpostavil je, da bo Hrvaška uporabila vse pravna, institucionalna in politična orodja, da bi se izognili zastojem na mejnih prehodih.

Dodal je, da Hrvaška ukrepa, da bi izpolnila pogoje, da bi čim prej vstopila v območje schengna, ter da pričakuje nadaljevanje postopka evalvacije.

Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović glede zastojev pisala na Evropsko komisijo

Kolinda Grabar Kitarović
Kolinda Grabar Kitarović(Foto: Zaklop)

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v pismu predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju in Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju opozorila na zastoje na slovensko-hrvaški meji ob velikonočnih praznikih in na vtis v hrvaški javnosti, da bi šlo lahko tudi za odgovor ali sredstvo prisile zaradi stališča Hrvaške glede arbitražnega postopka o meji.

Hrvaška predsednica je izrazila tudi bojazen, da bi podobni slovenski ukrepi med prihajajočimi poletnimi počitnicami, lahko "občutno vplivali na odločitev mnogih državljanov članic EU, tradicionalnih gostov, ki množično prihajajo s svojimi vozili, ali bodo tudi letos prišli na Hrvaško, to pa lahko prispeva h krčenju bruto družbenega proizvoda (BDP), glede na to, da na Hrvaškem turizem predstavlja približno 20-odstotni delež BDP".

Na Evropski komisiji so danes pojasnili, da so pismo hrvaške predsednice prejeli in bodo nanj seveda odgovorili, niso pa ga želeli komentirati.

Erjavec pravi, da gre za spoštovanje uredbe EU in ne za politični pritisk

 Karl Erjavec   (Foto: STA)

Zunanji minister Karl Erjavec je danes po seji vlade izrazil presenečenje in obžalovanje zaradi pisma. Ocenil je, da je neustrezno in vsebuje veliko neresnic.

Hkrati je odločno zavrnil, da bi bila zaradi kolon na slovensko-hrvaški meji krivda na strani Slovenije. Ponovil je, da Slovenija zgolj spoštuje bruseljsko uredbo o krepitvi nadzora schengenske meje.

Izrazil je tudi pričakovanje, da bo predsednik države Borut Pahor podal svoje mnenje glede pisma, tudi zato, ker se velikokrat sreča s hrvaško predsednico.

Vodja slovenske diplomacije je tudi izrazil začudenje, da hrvaška predsednica povezuje uresničevanje in realizacijo bruseljske uredbe z arbitražnim postopkom in sporazumom.

"Čudim se, da predsednica ene od držav EU govori o tem, da ne bo spoštovala arbitražnega sporazuma. Ta arbitražni sporazum velja, arbitražno sodišče je odločilo, da nadaljuje postopek in je tako ravnanje zelo neevropsko," je še dejal Erjavec. Dodal je, da tudi ne držijo navedbe, da Hrvaška izvaja schengenski režim na svoji južni meji do tretjih držav, "če bi bilo temu tako, sploh ne bi bilo nobenih težav".

"Slovenija želi, da bi Hrvaška čim prej postala del schengna in potem teh težav ne bi bilo, ampak žal zaenkrat še vedno ne izpolnjujejo teh pogojev."

Erjavec je tudi odločno zanikal namigovanja, da naj bi šlo za uresničitev njegovih groženj glede blokade turistov zaradi arbitraže.

Komentarji