Svet

V Nemčijo lani prišlo skoraj za polovico manj beguncev kot leta 2015

Berlin, 11.01.2017, 15.14, L.M.

V preteklem letu si je zatočišče v Nemčiji poiskalo 280 tisoč prebežnikov, kar je skoraj za polovico manj kot leta 2015. Medtem ko je nemška vlada zmanjšanje števila beguncev že razglasila za svoj uspeh, pa število prebežnikov, ki iz Severne Afrike v Evropo bežijo prek Sredozemskega morja, ostaja visoko.

Pritok beguncev se je v Nemčiji zmanjšal, a kaj, ko število prosilcev za azil še vedno narašča.(Foto: Reuters)

“Uspelo nam je. Begunski val smo spravili pod nadzor,” je bil po objavi podatkov o migracijah zadovoljen nemški notranji minister Thomas de Maiziere.

Spremljajte naše zgodbe tudi na Twitterju in Facebooku!

Lani je za azil v Nemčiji po poročanju tednika Spiegel zaprosilo 280 tisoč prebežnikov, kar je približno 600 tisoč manj kot pred dvema letoma. “To kaže na to, da ukrepi, ki sta jih sprejeli nemška zvezna vlada in Evropska unija, delujejo,” je poudaril nemški notranji minister.

Število prosilcev za azil v Nemčiji še vedno narašča

Vendar pa kljub zmanjšanemu pritoku beguncev število prosilcev za azil v Nemčiji še vedno narašča. Po podatkih notranjega ministrstva je lani v državi za azil zaprosilo 745.545 beguncev, kar je 268.869 več kot pred dvema letoma.

Pri tem velja poudariti, da je velik del omenjenih prosilcev za azil v državo pripotoval že leta 2015, prošnje za azil pa so zaradi preobremenjenosti uradov za priseljevanje lahko vložili šele lani.

Največjo skupino med prosilci še vedno predstavljajo Sirci, sledijo pa jim Afganistanci, Iračani, Albanci in Eritrejci. Problem pa še vedno ostajajo prebežniki, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite. Nemške oblasti namreč ne vedo, kako jih čimprej vrniti v njihovo domovino.

Župan Hamburga Olaf Scholz je zato predlagal, da bi nemške oblasti zavrnjene prosilce za azil deportirale v eno od sosednjih držav, če jih že ne morejo vrniti nazaj v domovino. Hkrati se zavzema tudi za možnost pripora pred dokončnim izgonom iz države.

Število prebežnikov, ki iz Severne Afrike prek Sredozemskega morja potujejo v Evropo, sicer še vedno ostaja visoko. Človekoljubne organizacija zato opozarjajo na nujnost rešitve na evropski ravni.

Komentarji