Monitor Moneta Neowlan M-Vrata Mobilatorij Mobitel d.d.
Planet
Hitro iskanje:
Knjige
Foto: Planet

Leposlovne novosti založbe VED


28. 11. (STA) - Novembrsko knjižno bero založbe VED dopolnjujejo štiri novosti. Denis Poniž se v delu Trnje v Arkadiji ukvarja s stanjem slovenskega duha, Iztok Vrhovec pa skozi knjigo Možicelj ali Kaj bi otroci sploh radi ponuja vpogled v svet najstnikov. 


Dušan Škodič z romanom Devet dni v avgustu bralcu približa ljubezen do gora, v knjigi Trkaj, trkaj na nebeška vrata Franja Frančiča pa so zbrane kratke zgodbe o ljudeh, ujetnikih časa in notranjih želja, so sporočili iz založbe. 

V trinajstih esejih, združenih pod skupnim naslovom Trnje v Arkadiji, Poniž opisuje stanje duha na Slovenskem. V knjigi avtor neusmiljeno biča slovenske nečednosti, zaradi česar njegovo pisanje ni le ironično, temveč predvsem osebno prizadeto, saj se Poniž zaveda, da je tudi sam del slovenske sprevržene zavesti, ki namesto resnice časti laž, namesto dela grabežljivost, namesto resničnega svetovljanstva pa le namišljeni kozmopolitizem, je v spremni besedi zapisal Ivo Svetina. 

Knjiga Možicelj ali Kaj bi otroci sploh radi Iztoka Vrhovca iz perspektive najstnika odkriva celoten spekter njegovega čustvovanja in odzivanja na vsakdan. Kot so zapisali pri Studio City, je to knjiga, ki bi lahko postala učno gradivo za starše in otroke. Poleg knjige je v sklopu projekta Pravice otrok v medsebojnih odnosih nastala tudi istoimenska predstava v izvedbi dramskega društva Muki iz Maribora. 

Roman Devet dni v avgustu Franja Frančiča je postavljen v lansko poletje, ko se je Tomaž Humar povzpel na Nanga Parbat. Osrednja tema dela sta ljubezen do pohodništva in gora. Avtor s podrobnimi opisi gorske narave in planinskih postojank bralcu približa svet gora. Roman, tako avtorica spremne besede Andreja Jezernik, odlikujejo tekoča in domišljena pripoved, humornost in navdušenost nad življenjem. 

Trkaj, trkaj na nebeška vrata, tako kot že mnoge Frančičeve knjige kratke proze in nekateri njegovi romani, pripoveduje o svetu, v katerem živijo ljudje, ki niso samo ujetniki časa, marveč tudi ujetniki svojih notranjih želja, predstav in podob. Frančič svet opazuje tako, da s trezno distanco vanj projicira svojo življenjsko izkušnjo. Svoje junake vedno prikazuje v robnih položajih, tako skozi socialno kot tudi skozi psihološko pripovedno perspektivo, je v spremni besedi zapisal Poniž. 




Predogled in tiskanjePošlji e-pismo


Novice    Šport    Info    Prosti čas    Melodije Slike Igre    Sporočanje    Iskanje

Copyright © 2006 - Mobitel d. d. - Vse pravice pridržane.
Pogoji uporabe   Kontakt   Oglaševanje